Rak – ni to, kar nam govorijo – 3. del

Zdravljenje povzroča širjenje bolezni

Kemotoksini odgovorni za sekundarne rake

V prvem in drugem delu smo pokazali, da medicinski esteblišment javnosti ne zagotavlja pravilnih informacij o večini vidikov bolezni, ki se imenuje “rak”.

Druga zmotna ideja je, da se rak širi na druge dele telesa v procesu, imenovanem “metastaze”, imenovanem tudi sekundarni rak, ker se skoraj vedno pojavi v drugem organu kot primarni rak.

Obstaja več razlogov, zakaj naj bi se pojavile tako imenovane metastaze. Eden od njih je primarni rak, ki z zdravljenjem ni bil popolnoma izkoreninjen, rakave celice pa naj bi se preselile na novo mesto v telesu.

Spletna stran Nacionalnega inštituta za raka (NCI – National Cancer Institute) o metastazah navaja: “Pri metastazah se rakave celice odcepijo od prvotnega (primarnega) tumorja, potujejo po krvi ali limfnem sistemu in tvorijo nov tumor v drugih organih ali tkivih telesa.”

Stran tudi trdi: “Novi, metastatski tumor je ista vrsta raka kot primarni tumor. Na primer, če se rak dojke razširi na pljuča, so rakave celice v pljučih celice raka dojke in ne celice pljučnega raka.”

Oxford Concise Medical Dictionary (Oxfordski medicinski slovar) pa celico opredeljuje takole: “Kompleksni organizmi so zgrajeni iz milijonov celic, ki so posebej prilagojene za opravljanje določenih funkcij. Proces diferenciacije celic se začne zgodaj v razvoju zarodka in celice določene vrste (npr. krvne celice, jetrne celice) vedno povzročijo nastanek celic iste vrste.”

To postavlja temeljno vprašanje: če so celice specializirane, kako se lahko celice enega organa razširijo na drug organ?

Kljub svojim trditvam medicinski esteblišment ne razume vseh vpletenih procesov, kot je navedeno v članku iz januarja 2017, z naslovom ‘Gene discovery could shed light on how cancer cells spread’ (Odkritje genov bi lahko osvetlilo, kako se rakave celice širijo), ki pravi: “Osnovni mehanizmi, ki nadzorujejo širjenje rakavih celic, niso dobro razumljeni.”

Trdi se, da je neetično eksperimentirati na ljudeh, kar je razlog, da se živali uporabljajo za poskuse raziskav raka, kot je navedeno v članku iz leta 2021, ‘Application of Animal Models in Cancer Research: Recent Progress and Future Prospects’ (Uporaba živalskih modelov pri raziskavah raka: nedavni napredek in obeti za prihodnost), ki navaja: “Obstaja veliko živalskih vrst in zgrajenih metod, ki se uporabljajo za konstruiranje živalskih modelov raka, napredek vsakega živalskega modela v raziskavah tumorjev pa ima svoje značilnosti.”

Ena najljubših živali, ki jih uporabljajo medicinski raziskovalci, je miška, in sicer iz razlogov, ki so pojasnjeni v članku: “Mišji genom je zelo homologen s človeškim genomom, ki lahko simulira vrsto bioloških značilnosti, kot so nastanek, razvoj in metastaze človeških rakavih celic in vivo in ima prednosti priročnega hranjenja, nizke cene in enostavne modifikacije genov.”

Še posebej problematično je, da metastaze niso naravni pojav pri živalih, tudi če so na njih eksperimentirali, kot pojasnjuje dr.Tony Page v Vivisection Unveiled: “… laboratorijske živali, umetno okužene z rakotvornimi snovmi, običajno sploh ne razvijejo metastaz.”

To je izjemno pomembna točka, saj poudarja velik problem pri uporabi živali v takšnih poskusih, to je, da je bolezen, ki jo preiskujemo, pogosto povzročena z umetnimi metodami. To pomeni, da raziskovalci ne morejo preučevati iste bolezni, za katero menijo, da se pojavlja pri ljudeh.

Zato ni mogoče sprejeti pomembnih zaključkov za zdravje ljudi iz rezultatov poskusov na živalih, ko gre za ustvarjanje umetne bolezni. To je eden najmočnejših argumentov proti uporabi živali za raziskovalne študije, vendar je to tema za drug članek.

Eno od glavnih mest sekundarnega raka so jetra, ki so glavni organ v telesu za razstrupljanje. Rak na jetrih torej lahko razumemo kot posledico velike obremenitve telesa s toksini, ki jih telo ne more predelati in izločiti.

Ti toksini vključujejo kemikalije, ki se uporabljajo kot kemoterapija. To pomeni, da je prvotno zdravljenje primarnega raka dejavnik, ki prispeva k metastazam, dejstvo, ki je priznano v članku iz leta 2015, z naslovom ‘Reasons for Cancer Metastasis’ (Vzroki za metastaze raka), ki navaja, da “večina trenutno razpoložljivih zdravljenj raka prav tako lahko povzroči metastaze.”

Obstaja veliko dokazov, ki kažejo, da obstaja več kot le možnost, da povzročijo metastaze.

Eden glavnih pomislekov glede metastaz je, da so povezane s povečanim tveganjem smrti, čeprav se uporabljena zdravljenja nikoli ne štejejo za prispevajoča. Na primer, članek iz 2021, ‘Targeting metastatic cancer’ (Ciljanje na metastatski rak), navaja, da je primarne tumorje “pogosto mogoče pozdraviti z uporabo lokalnega kirurškega posega ali obsevanja”.

Vendar članek dodaja: “Sistemski pristopi, vključno s presejanjem, kemoterapijo, ciljno terapijo in imunoterapijo, so torej temelj preprečevanja in zdravljenja metastaz.”

Na žalost ta dodatni strupeni napad veliko prepogosto povzroči smrt bolnika, za katerega nato poročajo, da je “izgubil bitko z rakom”. V resnici je pacient izgubil boj proti nakopičenim toksinom, ki vključujejo vse dejavnike, ki so bili vpleteni v nastanek primarnega raka.

Ena precej nenavadna smer, ki jo ubirajo raziskave o raku, vključuje idejo, da se lahko “klice” uporabljajo kot potencialno zdravljenje, kljub trditvi, da so “okužbe” navedene kot vzročni dejavniki.

Na primer, članek iz oktobra 2015, z naslovom ‘Cancer-fighting viruses win approval’ (Virusi za boj proti raku pridobijo odobritev), objavljen na spletni strani revije Nature, pravi: “27. oktobra je Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila gensko spremenjen virus, imenovan talimogen laherparepvec (T-Vec) za zdravljenje napredovalega melanoma.”

S tem pristopom je veliko težav, nenazadnje ta vključuje genski inženiring, tehnologijo, za katero se je izkazalo, da je negotov, nepredvidljiv in nenatančen proces, ki je lahko izjemno nevaren.

Izvajajo se tudi preiskave, da bi ugotovili, ali imajo bakterije potencial za uporabo kot zdravljenje raka, na primer članek iz leta 2019 ima naslov ‘Therapeutic bacteria to combat cancer; current advances, challenges, and opportunities’ (Terapevtske bakterije za boj proti raku; trenutni napredek, izzivi in priložnosti).

Zdi se, da je podlaga za to novo linijo raziskav izhajala iz opažanj, da lahko tumorji nazadujejo pri bolnikih, ki občutijo simptome “okužbe”, zlasti vročino.

Do te napačne razlage opazovanja je prišlo, ker medicinski esteblišment ne razume prave narave simptomov, ki se pripisujejo tako imenovani okužbi.

Dejstvo, da medicinski esteblišment ne razume raka, ne pomeni, da tega nihče ne razume, o čemer bomo razpravljali v naslednjem in zadnjem delu te serije.

• Avtorja: Dawn Lester in David Parker
• Vir: https://whatreallymakesyouill.com in https://whatreallymakesyouill.com/wp-content/uploads/2024/02/4-part-cancer-article.pdf
• Prevod: Iztok Kokalj
• Lektura: Darinka Z.