Virusna stripoteka

V učbenikih virologije že dolgo predstavljajo zgodbico o virusih kot v stripu. To, kar je v učbenikih predstavljeno kot izolirani virus, je v resnici nekaj drugega. Po vsem, kar smo slišali od dr. Lanke, se globalna baza podatkov o virusih bere kot strip. Pa poglejmo nekaj primerov takega zavajanja.

• Veliko fotografij virusov je obarvanih. To je samo dokaz, da so bile fotografije oblikovane naknadno, saj je slika elektronskega mikroskopa vedno črno-bela.

• Posnetki tako imenovanega virusa HIV, ošpic in črnih koz spodaj prikazujejo celico, v kateri naj bi se virus nahajal (torej ni izoliran). Tipični delci v celici so jasno vidni. Te strukture so dobro znane in služijo pri transportu znotraj celice in med celicami. Za razliko od bakteriofagov iste vrste, ki so vedno enake oblike in velikosti (konsistence), se ti razlikujejo po velikosti in obliki. Zato jih tudi ni možno izolirati.

• Pri virusu vakcinije (virus koz pri kravah), poliomielitisu, adenovirusu in eboli je na slikah prikazan le košček (delček). Nikjer ni navedeno, da je ta košček izoliran, kaj šele, da je izoliran iz človeškega telesa. Ti fragmenti so celični delci, njihovi sestavni deli ter primitivne strukture, ki so se nabrale zaradi nezadostne fiksacije in sušenja na testni plošči v procesu priprave za opazovanje pod elektronskim mikroskopom.

• Slika spodaj naj bi prikazovala izolirani virus otroške paralize. V resnici gre za umetno ustvarjene koščke (fragmente), ki nastanejo po vakuumski aspiraciji celične mase skozi zelo fin filter. Čeprav trdijo, da so virus izolirali, biokemična karakterizacija tega “virusa” ni objavljena nikjer.

• Slika domnevnega virusa hepatitisa B: V resnici ne prikazuje izolirane strukture, kot nas prepričujejo, ampak aglutinirane beljakovine. Beljakovine koagulirajo, ko se kri strjuje. Običajno so okrogle in gručaste kristalne strukture – odvisno od narave vzorca krvi.

• Fotografija virusa H5N1 v resnici prikazuje vzdolžni in prečni prerez cevčic v celicah, ki so odmrle v epruvetah. Te majhne cevi se v strokovnih slovarjih imenujejo mikrotubuli in se uporabljajo za transport in komunikacijo v celici in med celično delitvijo.

Če vemo, da ugledni virologi po vsem svetu to bazo podatkov sprejmejo kot Sveto pismo, spoznamo, kako grozljivi so pogoji te prevare. Tako so nekateri virusi predstavljeni v Univerzalni podatkovni knjižnici za viruse Mednarodnega odbora za taksonomijo virusov na Univerzi Columbia (ZDA). dr Stefan Lanka pravi, da so bile vse te fotografije posnete zaradi prevare, ki so jo namerno izvedli raziskovalci in medicinski znanstveniki, če trdijo, da so na slikah izolirani virusi, ki povzročajo bolezni. https://www.ictvdb.org/

Virusi ptičje gripe, običajne gripe ali virusa HIV preprosto ne obstajajo in nikoli niso bili izolirani.

Kaj so torej “virusi”, ki so prikazani kot slike pod elektronskim mikroskopom?

“To so vse okrogle strukture, ki jih lahko prepozna vsak molekularni biolog – umetno proizvedeni delci (fragmenti), sestavljeni iz maščobe in albumina. Kar se v medijih pojavlja kot virus H5N1, so pravzaprav normalne sestavine celice ali celice v celoti, ki so se v procesu presnove znašle v fazi zaužitja oziroma odstranitve genske snovi iz celice.” – dr. Stefan Lanka

Vse fotografije na novo odkritih virusih so iz ZDA. Center za nadzor in preprečevanje bolezni s sedežem v Washingtonu poroča Pentagonu.

Opomba: Dr. Stefan Lanka še posebej poudarja naslednje: Dokazilo o prisotnosti virusa mora vsebovati natančen opis (postopek) kako je bil izoliran, kje je bil odvzet, kdaj je bil postopek izveden in pod kakšnimi pogoji. Vsebovati mora fotografijo izoliranega virusa v elektronski obliki in vse to mora biti objavljeno v ustrezni publikaciji, ki je dostopna javnosti. Če se za povzročitelja bolezni šteje določen virus, mora biti navedeno ime bolnika, pri katerem je bil vzorec odvzet. Opisan mora biti postopek, po katerem je bil izoliran virus uveden v poskusno žival (z vsemi informacijami o tej živali) in pa tudi potrditev, da je ta žival razvila identično bolezen. Verjeli ali ne, vsega tega ni v nobeni publikaciji.

• Avtorica: Ivona Živković
• Povzeto po: www.ivonazivkovic.net (Objavljeno 1. 6. 2009)
• Prevod: Irena Z.