Kako je strup postal koristen za zobe?

Ste že slišali za ta nenavadna “znanstvena odkritja”:

1. Če boste vsak dan 5 minut stali na eni nogi – boste izboljšali delovanje ravnotežnega sistema.
2. Če boste pred vsakim obrokom žvečili kos čistega celuloznega robčka – boste imeli boljšo prebavo.
3. Ko boste v črno kavo dali nekaj celih zrn popra – boste preprečili kronični kašelj zaradi kajenja.
4. V med dodan drobno sesekljan česen – izjemno uporaben za uravnavanje krvnega tlaka.
5. Kombinacija peteršilja in jabolka – je varna preventiva za čir na želodcu.
6. Nekaj kapljic stopljenega voska v čevlju – bo pomagalo, da se ravni podplati dvignejo.
7. Fluorid, ki ga vnesete v pitno vodo ali zobno pasto – bo zaščitil vaše zobe pred kariesom!

Ali verjamete v vse to?

Prvih šest receptov sem si izmislila sama. In ne svetujem vam, da jih poskusite. A tudi, če se potrudite, se vam ne bo zgodilo nič hudega. Pazite le, da si ne obuvate čevljev, dokler se vosek ne ohladi. Kar zadeva fluor v vodi in zobni pasti, to ni moj izum. Ta recept so izumili znanstveniki, ki so delali na prvi atomski bombi.

Kako so to ugotovili? Fluorid je znan kot nevaren strup, tako kot vse njegove spojine.

Danes je v pitni vodi v dveh tretjinah javnih vodovodov v ZDA. Tudi beograjska “demokratična” vlada želi fluorirati vodo. Pravijo, da je koristno, saj “tako delajo tudi na Zahodu” (to je njihovo osnovno življenjsko in politično vodilo za vse).

Toda fluor povzroča tudi hude poškodbe zob, kosti in centralnega živčnega sistema. Na Kitajskem so ugotovili, da je količina fluorirane vode povezana z zmanjšanim IQ pri otrocih.

V publikaciji “Klinična toksikologija komercialnih izdelkov” iz leta 1984 piše, da je “fluorid kot strup nevarnejši od svinca in malo manj strupen od arzena. Uporablja se kot pesticid za miši, podgane in druge male glodavce. Otroka, ki tehta 10 kilogramov, lahko ubije stotinka unče, odraslo osebo, ki tehta 100 kilogramov, pa lahko ubije odmerek ene desetine unče. (Ena unča je približno 28,3 grama).

Tako 7 unč zobne paste vsebuje 199 mg fluorida, kar je več kot dovolj, da ubije 25-kilogramskega otroka.

Zakaj bi ga torej dajali v vodo in zobno pasto, se sprašujete? Kaj vam koristijo zobje brez kariesa, če ste mrtvi? Zgodba o uporabnosti fluora za zdrave zobe je ena največjih znanstvenih prevar. Kako je do tega prišlo in kdo je potreboval to težko laž?

Prevaro sta odkrila dva neodvisna ameriška novinarja: Joel Griffith, medicinski preiskovalni novinar, in Chris Bryson, občasni sodelavec za BBC, ABC in druge elektronske medije. Do tega senzacionalnega odkritja sta prišla z branjem dokumentov o izdelavi prve ameriške atomske bombe (projekt Manhattan), s katere so po 50 letih odstranili oznako državne skrivnosti, kar je v ameriških zdravniških krogih povzročilo pravi šok. Svoje avtorsko besedilo sta objavila leta 1998 (Revija Nexus, letnik 5, # 3 – april-maj 1998).

Incident v New Jerseju

Projekt Manhattan je bil med drugo svetovno vojno in pozneje med hladno vojno najbolj varovana vojaška skrivnost v Združenih državah. Projekt je stal 20 milijard dolarjev in je zaposloval 200.000 ljudi. Cilj projekta je bil ustvariti atomsko bombo, napolnjeno predvsem z uranom. Za postavitev tega radioaktivnega materiala v bombo so bile potrebne ogromne količine fluorida, ki ga je za potrebe projekta zagotovila tovarna v lasti družine DuPont (Du Pont): “EI DuPont de Nemours Company”. Tovarna se je nahajala v Deep Water blizu New Jerseyja. Družina je že več kot sto let znana po proizvodnji prvovrstnih eksplozivov.

Polnjenje atomske bombe je zahtevalo ogromne količine fluora, merjene v milijonih tonah. Za državo je bil projekt strateško vprašanje in je DuPontovim prinesel ogromen dobiček.

Vse v tem poslu je bilo zavito v skrivnost, za kar je poskrbela nacionalna varnostna služba. Bila je vojna, za božjo voljo.

Toda zgodil se je incident. Fluor, ki ga je prenašal veter, je vse bolj dosegal kmetije v okoliških občinah Gloucester in Salem. Na teh kmetijah se je pridelovalo izredno kakovostno sadje in zelenjava. Njihove breskve so dobavljali v hotel Waldorf Astoria v New Yorku, kakovostne paradižnike pa kupovali za znano blagovno znamko Campbell’s Soup.

Poleti 1944 so kmetje opazili, da so njihovi pridelki gnili, kot da bi v zraku nenehno nekaj gorelo.

Živina bi naslednji dan po nevihtni noči nepričakovano poginila, delavci, ki so pojedli nekaj nabranega sadja, pa so bruhali vso noč in naslednji dan. Konji so bili videti bolni ter ubogi in težko so delali. Nekatere krave niso mogle stati na nogah. Pasle so se le tako, da so se plazile.

Uradni zapiski, razkriti po 50 letih (ko je bila razkrita celotna dokumentacija projekta Manhattan), kažejo, da se je ameriška vlada zavedala posledic zastrupitve s fluoridom v New Jerseyju in je imela natančno poročilo o velikih količinah fluorida v pridelkih in v krvi in tkivu kmetov in živine.

Toda izdelava atomske bombe je bila nacionalna prioriteta (ker je bilo pomembneje ubiti sovražnika kot rešiti življenja svojih ljudi). Zastrupljeni ljudje in hrana leta 1944 za ZDA niso bili prioriteta (!).

(Če imate v mislih, da so ZDA ogromna kolonija, ki ji vladajo svetovni vladarji iz osrednje prostozidarske lože v Londonu in da ameriška vlada in predsednik nimata nadzora nad Pentagonom – ker je ameriška vojska izključno v službi zasebnega podjetniškega poslovanja, potem je ta politika precej logična. Navadni državljani ZDA (Mehika in Kanada) so samo sužnji, torej potrošna delovna sila. Če vam to ni jasno, preberite knjigo Davida Ickeja “The Biggest Secret”. Ali pa se vsaj logično vprašajte, čemu bo Amerika imela toliko vojske, ko pa ZDA tako rekoč mejijo na zelo malo držav in imajo lahko svoje gospodarstvo, ki bi odlično vzdrževalo več kot 300 milijonov prebivalcev. Toda interesi vladarjev so vedno vsiljevali obstoj imperijev – od Babilona, Egipta, Rima, Grčije, Španije, Francije, Velike Britanije in danes ZDA. NEKDO mora nad sužnji Planeta držati bič!)

Kmetje so morali počakati, da se vojna konča (ker ni bilo domoljubno spodkopavati nacionalne interese) in nato vložiti tožbo proti zasebnemu podjetju “EI Du Pont de Nemours” zaradi suma, da je iz njihovih tovarn ušla nekakšna strupena snov. Nihče od njih še vedel ni, da gre za fluorid.

Zanimivo je, da je bila to prva tožba, vložena v ZDA zaradi onesnaževanja okolja zaradi dela z radioaktivnimi snovmi. Tako se je fluorid pred radioaktivnimi delci pokazal kot strup.

Potem se je zgodilo to, kar kaže, kako resnično delujejo »neodvisno ameriško sodstvo, ameriška »demokracija« in državljanske pravice, »svobodna država« z »najsvobodnejšimi« znanstveniki na svetu. Ali kako dejansko deluje največja država »neodvisnih« sužnjev in pokvarjenih državnih uradnikov?

ZDA – “demokratska” država proti ljudem

Eden glavnih ljudi ministrstva za obrambo v “projektu Manhattan”, generalmajor Leslie Dick Groves, ukrepa in se na skrivaj sestane z vsemi ustreznimi državnimi vojaškimi in političnimi voditelji z ministrstev za obrambo, zdravja, kmetijstva, pravosodja in odvetniki družine DuPont.

Cilj vseh tajnih srečanj je minimizirati in oslabiti uveljavljeno tožbo kmetov proti zasebnemu podjetju “E.I. Du Pont de Nemours” in projektu Manhattan.

Ministrstvo za pravosodje (!) je bilo pri tej nameri kooperativno, kar je razvidno tudi iz enega od razkritih zapiskov generala Grovesa. Iz dolgo skritih uradnih zapiskov generala Grovesa et al. Hoxha se vidi, da se je nacionalna varnost odločila najeti agencije, ki bi “morale izvajati znanstvene raziskave, da bi pridobile podatke, ki bi bili potrebni za zaščito interesa vlade v sporu z lastniki sadovnjakov v New Jerseyju.”

Za spodkopavanje tožbe so imeli dva razloga: preprečiti izplačilo odškodnine kmetom, ker bi to povzročilo verižno reakcijo, ki bi sprožila še več sporov zaradi onesnaženosti okolja, zato bi se javnost obrnila proti programu proizvodnje atomskega orožja. (Izdelava atomske bombe očitno ni smela biti vprašljiva).

Drugi razlog je uničujoč tudi za »demokratično« državo, saj je bil namen državnega vodstva zaščititi zasebne korporativne posle družine DuPont. Ta družina je ena od dvanajstih najmočnejših družin v Združenih državah Amerike in je delničarka ameriške centralne banke Federal Reserve. To pomeni, da nadzorujejo izdajo in vrednost dolarja, s tem pa tudi državno gospodarstvo.

Akcija se je začela na več frontah. Ena fronta je vključevala ustvarjanje dobrih odnosov z javnostjo, zato je general Leslie Groves osebno povabil več družin oškodovanih kmetov na večerjo. Navadni mali ljudje, naivni in neobveščeni o perfidnosti lastne vlade (takrat so Američani res verjeli, da so najbolj svobodna, najbolj demokratična in poštena država na svetu) so bili lahke tarče za psihološko obdelavo profesionalnih PR agencij.

Z lepimi obljubami jih je bilo kar nekaj prepričanih, da bo država sprejela vse ukrepe za zaščito zdravja kmetov. V tej akciji izboljšanja odnosov z javnostjo je najbolj perfidna ideja tista, ki jo je skoval dr. Harold Carpenter Hodge, glavni toksikolog pri projektu Manhattan.

V tajnem pismu z dne 1. maja 1946 svojemu kolegu iz projekta Manhattan, polkovniku dr. Warren, vodji medicinske sekcije, o rešitvi, kako ravnati z javnostjo in zastrupljenimi kmeti, dobesedno predlaga: “Koristno bi bilo, če bi lahko ublažili strah ljudi Salema in Gloucestra pred fluoridom, če bi jim skozi nekatera uporabna predavanja predstavili nekatere njegove uporabne lastnosti, na primer pri ohranjanju zdravih zob?”

In res, takšne lekcije so kmalu prejeli, ne le prebivalci obeh omenjenih občin, ampak tudi ves narod v času hladne vojne.

Seveda je bilo samo sojenje zaustavljeno, ko je ameriška vlada sodišču zavrnila podatek o tem, koliko fluora je bilo dejansko izpuščenega iz tovarne “E.I. Du Pont de Nemours”, in to utemeljila z “nacionalno varnostjo”.

Po dolgih vrtoglavih letih in neštetih lekcij o »koristnosti fluora za zdrave zobe« so revni kmetje dobili odškodnino vsak po 200 dolarjev. Nikoli niso ugotovili, kako fluor v resnici vpliva na človeško telo, saj so bile vse ugotovitve o njem zaradi nacionalne varnosti državna skrivnost. Če bi vedeli, bi zlahka prepoznali svoje simptome.

Zdravi zobje, ki ne obstajajo

Vedoč, da bodo za izdelavo atomske bombe potrebovali ogromne količine fluorida, ki bo že leta 1943 neizogibno prišel do civilistov na širšem območju, je vojaško vodstvo načrtovalo znanstveno študijo, s katero bi in vivo preučili, kako majhne količine fluorida vplivajo na človeško telo. Celoten projekt je bil javnosti predstavljen kot znanstvena študija o blagodejnih učinkih fluorida v funkciji zaščite zob pred kariesom. To je bilo predstavljeno kot zadnje znanstveno odkritje (!) In prebivalce Newburgha, ki so jim v oskrbi z vodo dajali fluor, so uporabljali kot morske prašičke. Raziskava je potekala v obdobju od 1945 do 1955 z odobritvijo in nadzorom State Departmenta za zdravje v New Yorku (!). To je bila državna skrivnost.

Glavni znanstveni raziskovalec iz sence je bil Harold K. Hodge, preiskave krvi in tkiva pa so opravili na zloglasni univerzi v Rochesterju, katere bolnišnico Strong Memorial Hospital so testirali tudi na učinke radioaktivnega plutonija, tako da so to strupeno snov bolnikom vbrizgali brez njihove vednosti. Ko je bila afera razkrita po zaslugi Eileen Welsome, ki je prejela tudi Pulitzerjevo nagrado, so preživeli leta 1995 prejeli tožbo in odškodnino.

V tajni operaciji s kodnim imenom “Program F” so od državljanov Newbarja zbrali vse analize tkiva in krvi.

Glavno vprašanje v raziskavi je bilo, ali ima fluorid, ki ga vnesemo v telo v majhnih odmerkih, določene škodljive ali ugodne učinke na tkiva, zobe, možgane. Prav to je zanimalo vojaške voditelje v primeru dolgotrajne hladne vojne.

Ministrstvo za obrambo je že imelo znanstvene raziskave o vplivih fluora na centralni živčni sistem, opravljene pa so bile med delom na projektu Manhattan leta 1944. To so naredili na zanesljivi univerzi v Rochestru, kjer je bil Harold. K. Hodge vodja toksikologije, ki je bil tudi vodja raziskave. Komisija za atomsko energijo je te ugotovitve zaradi “nacionalne varnosti” takoj cenzurirala.

Namesto resničnih rezultatov je bila avgusta 1948 v Journal of the American Dental Association objavljena ponarejena različica raziskave. Tako so bile v delu narejene spremembe, ki niso mogle postaviti pod vprašaj programa izdelave atomske bombe.

Ko sta novinarja-raziskovalca Griffith in Bryson po 50 letih prišla v posest, tj. tajne različice te znanstvene raziskave in jo primerjala s tistimi, ki so bile objavljene v zobozdravstveni reviji, sta opazila tragikomične spremembe:

1. Tajna različica je zabeležila, da večina delavcev v tovarni, ki je polnila bombe s fluoridom, sploh ni imela zob. Objavljena različica je trdila, da imajo bolj izrazite zobne votline.
2. Tajna različica pravi, da so morali delavci nositi gumijaste škornje, ker jim je fluorov dim razgrajeval nohte v čevljih. Javna različica tega sploh ni omenjala.
3. Tajna različica je ugotovila, da je bil fluor glavni vzrok za izgubo zob. V javni različici so bili “delavci po mnenju zdravnikov in zobozdravnikov nenavadno zdravi.

V memorandumu “projekta Manhattan”, ki je že desetletja državna skrivnost, piše tudi naslednje: “… uranov heksafluorid ima lahko zelo izrazit učinek na centralni živčni sistem … Zdi se bolj verjetno, da je komponenta F (oznaka fluorida) kot komponenta T (znana kot uran) glavni vzročni dejavnik.”

Zastrupljanje ljudi zaradi nacionalne varnosti

Veliko dokumentov še vedno manjka. V ameriških državnih arhivih na primer ne obstaja prepis enega od tajnih znanstvenih srečanj med drugo svetovno vojno o »presnovi fluora«. Po besedah arhivarja je verjetno še vedno tajen.

Manjka tudi sedem strani iz zvezka »proces DuPont« iz leta 1947, ki je del dokumentacije projekta Rochester bomb. Po besedah arhivarja je to precej nenavadno.

Ključne osebe, ki so kot znanstveniki promovirale uporabo fluorida v vodi kot varnega in koristnega za zobe, so: dr. Harold K. Hodge (Projekt Manhattan), David B. Ast (ki je vodil projekt Newbarg) in drugi. Henry Trendley Dean, zobozdravnik v ameriških javnih službah, popularno imenovan “oče fluoriranja”.

Ameriški »domoljubi«, ki jim je bila izdelava atomske bombe pomembnejša od zdravja državljanov: general Groves, dr. Hodge in dr. H. Trendley Din. General Groves je znan tudi kot graditelj zgradbe Pentagona, ki se je začela 11. septembra 1941. (Upoštevajte datum: točno 11. septembra, po natanko 60 letih, se je zgodil znameniti teroristični napad Al Kaide na to zgradbo.)

Groves je verjel da bi izdelava atomske bombe lahko oslabela Sovjetsko zvezo. To ga je očitno zelo motiviralo pri njegovem delu. Da bi lahko odvrgli bombo na Sovjetsko zvezo, so Američani potrebovali raketo. Tako je Pentagon začel delati na raketnem programu, ki je kasneje Američane popeljal v vesolje in na Luno (?) Očitno se vse začne pri vojaških potrebah.

Torej, če vas vaš otrok vpraša, kaj je fluorid iz zobne paste, mu lahko odgovorite:

“To je samo strupen produkt aluminija in kemično gnojilo v industriji. Je ena glavnih sestavin različnih želejev, izpiranja in odpadnih snovi pri proizvodnji pesticidov, mišomorov, klorofluoroogljikovodikov, fungicidov, nematicidov, anestetikov, pomirjeval, fluoriranih zdravil, fluorirane vode, živčnega plina, atomskih bomb …”

Torej, dragi otroci, lahko si prosto umivate zobe s fluoridom in ga pojeste v tableti ter pijete v vodi. Ni pomembno, če je strupen. Tako se dela na zahodu, za božjo voljo!

Žal so ameriški znanstveniki zdaj zelo zaskrbljeni zaradi posledic po objavi ene od številnih “državnih skrivnosti”. Več si lahko preberete na www.galaksija.com/fluor.htm.

• Avtor: Ivona Živkovič
• Vir: www.ivonazivkovic.net (objavljeno 24. 8. 2007)
• Prevod: Iztok Kokalj