Resnica o črnih kozah, 3. del

V prejšnjih poglavjih (1. del in 2. del) smo govorili o težavah zaradi prekrivanja simptomov bolezni črnih koz, da bi jo ločili od drugih domnevnih bolezni, ki jih spremljajo izpuščaji. Šlo je za zgodovinski pregled, kjer so razlike določali le na podlagi zdravniških, tj. zunanjih simptomov, saj laboratorijska diagnostika, kot jo poznamo danes, takrat še ni bila na voljo. Leta 1954 so pripisali krivdo za to bolezen virusu in do leta 1933 še ni bil izumljen elektronski mikroskop, s katerim bi lahko videli virusne delce take velikosti, kot jim jo pripisujejo.

V naših prispevkih smo že velikokrat pisali o laboratorijski diagnostiki za viruse, s katero pa jih z znanstveno metodo do danes še niso uspeli dokazati. Pisali smo o metodi PCR in gojenju v celičnih kulturah, v tem delu pa opisujemo njeno prednico, gojenje virusov na piščančjih zarodkih in razložimo naše mnenje, zakaj tudi s to metodo virusov niso dokazali. Pojasnjujemo tudi strategije, s katerimi danes poskušajo zamaskirati neuspešnost izkoreninjenja bolezni črnih koz in kakšen je resnični vzrok za to bolezen. Nekaj povemo tudi o tem, kakšen je zdrav življenjski slog, ki nam omogoča, da za to boleznijo (pa tudi za drugimi) sploh ne bi več zboleli.

Kako so zamaskirali (ne)uspešnost cepljenja proti črnim kozam in kaj zares povzroča to bolezen

Enako kot v 18. stoletju, ideja o obstoju virusov še danes ostaja na ravni hipoteze.

Latinsko beseda »virus« pomeni strupeni izloček, venom (kače) oziroma lepljivo strupeno tekočino. Indoevropska beseda ima enako osnovo, kjer »visa« pomeni strup, grško pa je »ios« prav tako strup. Zgodnji medicinski pomen za virus je bila snov, ki jo proizvede telo bolnika in ki lahko okuži drugega človeka.

Današnji pomen besede virus je nalezljiva patogena snov ali biološka enota, ki naj bi bila manjša od bakterije, in naj bi bila sposobna delovati le znotraj gostiteljeve celice (rastlinske ali živalske, oziroma v celici mikroorganizma). Sestavljala naj bi ga nukleinska kislina (RNK ali DNK), ki jo obdaja beljakovinski plašč, ki je pogosto obdan z zunanjo lipidno membrano.

V knjigi, ki jo je napisal zdravnik Buist J.B leta 1887, z naslovom Vacinia and Variola. A study of their life history., je opisal poskuse opazovanja virusov pod mikroskopom, kar mu seveda ni uspelo, zato je predvideval, da gre za bakterijo.

Sodobna ideja, da je virus drobceni delec velikosti nekaj nanometrov, ki vsebuje nukleinsko kislino, se je pojavila šele leta 1954. Vendar pa ta ideja ni bila nikoli znanstveno dokazana, saj nihče do sedaj ni uspel najti takšnih delcev v človeku, rastlini ali živali. Trenutna virologija temelji le na predvidevanjih brez kakršnihkoli dokazov, saj virologi še nikoli niso našli virusov, ki bi bili sposobni povzročiti bolezen.

Če bi virusi zares obstajali, bi jih bilo lahko izolirati neposredno iz vzorca bolnika, tj. jih ekstrahirati iz krvi, pljučne tekočine, sline ali kateregakoli drugega vzorca bolnika.

Namesto tega virologi izvajajo nesmiselne poskuse v epruvetah, s celičnimi kulturami ali na piščančjih zarodkih. Torej jih ne dokazujejo neposredno v vzorcu bolnika, ampak se poslužujejo posrednega dokazovanja, s čimer naj bi nas prepričali, da je bil virus prisoten že v vzorcu bolnika.

O tem smo že pisali na naši strani, kjer je tudi prikazan kontrolni poskus, ki dokazuje, da so posredni poskusi nesmiselni in da na ta način virusa znanstveno ni mogoče dokazati. To smo podrobno že opisali, zato se bomo v tem prispevku bolj posvetili še drugemu neuspešnemu načinu dokazovanja virusa na piščančjih zarodkih.

Poskusi na piščančjih zarodkih

Poskusi na piščančjih zarodkih so se uporabljali za diagnosticiranje virusov, preden so virologi dobili možnost izvajanja poskusov v kulturah celic v epruvetah. V publikaciji Downie AW, Dumbell KR. The isolation and cultivation of Variola virus in the chorio-allantois membrane of chick embryos. 1947 trdijo, da so uspeli izolirati virus iz bolnika in ga uspeli gojiti in razmnožiti na horioalantoidni membrani piščančjega zarodka. Vendar pa podrobno branje tega članka razkrije, da niso niti poskušali izolirati virusa.

Namesto tega so vzeli vzorec bolnika in ga pomešali z govejim gojiščem in antibiotiki, nato pa so zavrtali luknjo v oplojeno jajce in to mešanico vbrizgali v horioalantoidno membrano živega zarodka piščanca. Luknjo v lupini so nato zalili z voskom in parafinom in po 72 urah odstranili lupino in horioalantoidno membrano fiksirali s težkimi kovinami in živim srebrom, za histološko preiskavo parafinskih rezin.

Pregled te membrane je pokazal poškodbe membrane, ki so na sliki vidne kot bele pikice, za katere so sklepali, da jih je povzročil virus črnih koz v bolnikovem vzorcu. S tem niso dokazali virusa. Pokazali so le posredni poskus, ki naj bi dokazal prisotnost virusa.

Vendar pa ti neetični poskusi ne morejo dokazati virusa, saj bi se te bele poškodbe lahko pojavile zaradi različnih razlogov (strupenih antibiotikov, težkih kovin ali pa preprosto zaradi poškodbe pri vbrizgavanju tuje snovi v membrano). Kontrolnega poskusa, kjer bi uporabili vzorec zdravega človeka in s tem izničili vpliv samega postopka, niso izvedli. Zato lahko te poskuse razglasimo za neznanstvene. Znanstveni način dokaza virusa bi bil samo neposredna ekstrakcija virusnega delca iz vzorca bolnika.

Z objavo iz leta 1993, Shchelkunov s sodelavci. Nucleotide sequence analysis of variola virus HindIII M, L, I genome fragments, so nas želeli avtorji prepričati, da je ta ruska skupina prvič uspela sekvencirati genom virusa črnih koz.

V objavi trdijo, da so leta 1967 sodelavci SZO v Moskvi izolirali virus iz bolnika s črnimi kozami, oziroma črnim kozam podobnemu obolenju tako, da so vzeli vzorec bolnika s črnimi kozami in ga gojili na piščančjih zarodkih, tj. na način, ki smo ga opisali zgoraj. To pa ni izolacija.

Gojenju na piščančjih zarodkih je sledil postopek čiščenja z ultracentrifugiranjem, virusno nukleinsko kislino pa so izolirali z ekstrakcijo mešanice kloroforma in fenola. V objavi je le opis poskusa, ni pa nobenega rezultata oz. opisa dobljenega ekstrakta. S tem obstoja očiščenih virionov niso dokazali. Enostavno so predvidevali, da so našli DNK viriona, čeprav niso vedeli, od kod je ta sekvenca prišla.

Takšni postopki za dokazovanje se ne uporabljajo nikjer drugje v biologiji. To je dovoljeno le virologom, metodologija, ki jo uporabljajo, pa se ne more primerjati z metodologijo, ki jo dovoljuje znanstvena izolacija ali sekvenciranje.

Zakaj je potreben čisti virusni izolat

Za pripravo diagnostičnih testov so potrebni referenčni vzorci ali standard za kalibriranje analistkih naprav in samih diagnostičnih testov. Referenčne standarde se lahko pripravi samo iz izoliranih in dobro okarakteriziranih virusnih delcev (pripravljeni pa so na podlagi računalniško izdelanih sekvenc, ki pa ne izhajajo iz izoliranega in prečiščenega virusa, op.prev,). Ker prečiščeni virusni delec ni bil nikoli izoliran, tudi ne more biti pravih referenčnih standardov za diagnostične teste in kalibratorjev za merilne naprave, ki jih uporabljajo pri diagnosticiranju.

Zato so vsi rezultati diagnostičnih testov in poskusi, ki se nanje nanašajo (npr klinične študije, študije prenosa s človeka na človeka, tj. nalezljivosti….), znanstveno neveljavni. Katerikoli testi na virusih iz rodu Ortopox ali pa katerikoli drugi, ne dokazujejo ničesar in so čista prevara.

Razpisane bogate nagrade za znanstveni dokaz virusa so še vedno na voljo

Leta 2001 so EU in ZDA opozorile na možnost napada z biološkim orožjem in vlade so takoj pričele z nakupom milijonov odmerkov cepiv proti črnim kozam, da bi hitro in na silo pocepile prebivalstvo (Kaplan, Craft, Wein. Emergency response on smallpox attack: The case for mass vacination, 2001).

Takrat se je dr. Stefan Lanka obrnil na SZO s prošnjo, če mu lahko pošljejo fotografijo virusa črnih koz, ki so jo naredili na vzorcu bolnika, ki je zbolel za črnimi kozami. SZO je odgovorila z naslednjima dvema publikacijama:

• Nagler FP, Rake G.The use of electron microscope for the diagnosis of Variola, vaccinia and varicella. J. Bacteriol.55, 45-51, 1948 (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16561433/)
• Van Rooyen CE, Scott GD. Small pox diagnosis to special reference to electron microscopy. Canad, J. Public Health, 39, 467-477, 1948 (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18107134/)

V obeh člankih smo našli fotografije, posnete z elektronskim mikroskopom, ki naj bi prikazovale virione črnih koz. Narejenih ni bilo nobenih biokemičnih analiz, ki bi potrdile, da so bele pike na fotografijah virusi. Zato ne vemo, kaj te fotografije pravzaprav prikazujejo.

Ker SZO dr. Lanki ni predložila nobenih dokazov za virus, je dr. Lanka leta 2003 obljubil 10.000 EUR tistemu, ki bi mu predložil znanstveni dokaz, da virus Vaccinia in virus Variola obstajata. Virus Vaccinie naj bi bil namreč v cepivih, ki naj bi nas ščitila pred črnimi kozami. Ponudba je obljubljala nagrado tistemu, ki bi predložil znanstveni dokaz, z zadovoljivo stopnjo znanosti in tehnologije.

Zahteval je le publikacijo, ki opisuje izolacijo čistega virusa črnih koz in Vaccinie, ki ne vsebuje nobenih drugih komponent, biokemijsko karakterizacijo sredice in ovojnice virusa, fotografijo izoliranega virusa, posneto med tako izvedenim postopkom in ki je znanstveno preverjena in razumljiva.

Glede na to, da je bil leta 2003 virus Vaccinia zaradi grožnje biološkega napada med virusi, ki so jih najbolj preučevali, so pričakovali hiter odziv. V tem obdobju je bilo namreč na svetu objavljenih na deset tisoče publikacij, ki so poročale o študijah na Vaccinii. Naloga je bila tako preprosta, da bi laboratorijskemu delavcu ali znanstveniku vzela le 5 minut časa. Čudno je, da do danes še nihče ni prišel po nagrado (referenca je v povezani literaturi).

Mimogrede, če še niste slišali za nagrado 1.500.000 EUR za znanstveni dokaz virusa SARS-CoV-2, je tudi ta še vedno na voljo. Pozanimajte se na https://samueleckert.net/isolate-truth-fund/. Minila so že skoraj 3 leta, odkar je ta virus »zakuhal« svetovno pandemijo, pa te nagrade še nihče ni prevzel.

Če ni vzrok virus, kaj pa potem povzroča izpuščaje?

Torej, če virus črnih koz ne obstaja, kaj je potem razlog za kožne izpuščaje, ki jih še danes diagnosticirajo kot bolezen črnih koz?

Omenili smo že, da simptomi črnih koz niso nikoli izginili, ampak so jih enostavno preimenovali v vodene koze (norice), opičje koze, herpes, škrlatinko, ošpice, rdečke, zoster, erythema multiforme, impetigo, dermatitis …

Posvetimo se zdaj grozljivim slikam bolnikov s črnimi kozami, ki so jih uporabljali z namenom, da bi v ljudeh vzbujali strah.

Zgoraj vidimo eno izmed največkrat objavljenih slik, ki so jih uporabljali pri naznanilih, da so črne koze izkoreninili. Res zgleda grozljivo. Vendar, če zares pogledate sliko, boste takoj opazili nekonsistentnosti. Ta otrok naj bi bil od glave do peta prekrit s pustulami črnih koz. Če ste kdaj imeli take pustule, potem veste, kako boleče so. Ta slika ne bi bila nič drugačna pri opeklinah s kemičnimi sredstvi. Če bi šlo zares za črne koze, pri katerih je bila smrtnost 30 %, bi bil ta otrok v agoniji in bolečinah, hitro bi izgubljal težo, ne bi mogel dvigniti niti rok in mati ga ne bi mogla držati v naročju zaradi bolečin, ki bi jih povzročil njen dotik. Vendar pa, nasprotno, otrok na tej sliki deluje mirno, njegov obraz ne izraža bolečine, ima normalno težo in mati ga lahko drži v naročju.

Pa si poglejmo, kakšne so današnje realnejše oblike bolezni z izpuščaji in vročino, ki so jih včasih imenovali črne koze.

• Lažje oblike črnih koz (alastrim) danes glede na simptome ne moremo razlikovati od bolezni, ki jim danes pravimo norice.
• Običajne črne koze bi danes poimenovali kot resnejša oblika noric ali opičjih koz.
• Pri ploščatemu tipu črnih koz pa se koža zaradi vnetja dvigne kot pri opeklini. Temu stanju danes pravimo odmiranje kože zaradi zastrupitve (Toxic Epidermal Necrolysis), ki jo povzročajo strupene kemikalije in zdravila. Bolezen se prične z izbruhom vročine in z gripi podobnim simptomom. Smrtnost je od 30-70 %. Ko sprevidimo, da virus črnih koz ne obstaja, potem nam postane jasno, da so bile črne koze ploskega tipa posledica resne zastrupitve.

Takšne fotografije pa zasledimo le pri ljudeh, ki živijo v bivših kolonijah kot so Indija, Pakistan in afriške države. V teh deželah so prisotni revščina, kronična podhranjenost, izčrpanost, psihološki stres, kontaminiranost vode in hrane, strupena zdravila, medicinski poskusi in ostali toksikološki dejavniki. Namišljene viruse uporabljajo le kot izgovor za vse grozote, ki jih v teh deželah izvajajo in ki pri velikih skupinah ljudi privedejo do takšnih posledic. Gre za epidemijo, vendar pa ne gre za nalezljivost, ampak za sočasnost.

Enako velja za dva tipa bolezni z izpuščaji, ki jih danes imenujejo norice in opičje koze. Tako kot virusa črnih koz, tudi virusa noric in virusa opičjih koz niso nikoli izolirali in dokazali na znanstveni način. Noben od teh virusov ne obstaja. Zato tudi nikoli niso izkoreninili črnih koz, simptome so le preimenovali z drugim imenom za bolezen.

Kožni izpuščaji niso nikoli rezultat izpostavljenosti mitološkemu bitju, imenovanemu virus! So posledica razstrupljanja, procesa, ki vključuje tudi kožo.

Pri procesu razstrupljanja se odpadne snovi najprej odložijo v medcelično tekočino, nato pa zaradi hidrostatičnega tlaka postanejo del krvne plazme. Pri razgradnji hrane in zdravil se lahko kisli odpadki presnove in strupenih snovi nakopičijo. Če jih je preveč, da bi se pravilno odstranili preko štirih glavnih kanalov sistema za odstranjevanje, tj. uriniranja, odvajanja, znojenja in dihanja, se odstranijo preko kožnega tkiva. V tem primeru se vlakna v koži prepletejo in izbočijo, posledica pa je zamašitev in zatekanje žlez in limfnih žil. Odpadne snovi pa se začnejo izločati preko kože.

Narava izpuščaja, ki pri tem nastane, je odvisna od vsebine odpadka. Če odprete katerikoli medicinski priročnik za toksikologijo, boste tam našli vse tipe izpuščajev, ki se pojavijo pri zastrupitvi z določenimi zdravili.

Otroci ponavadi razvijejo kožne izpuščaje zaradi hitre rasti kosti. Rast kosti je zelo kompleksen mehanizem, ki pri otrocih proizvaja veliko odpadkov presnove. Dodatno še kožno tkivo ne dohaja rasti kostnega tkiva, zato imajo otroci nizko koncentracijo kolagena v koži. Najbolj ugodno za otroško telo je, da te snovi odstrani skozi kožno tkivo, posledica tega pa so izpuščaji. Otrokovo telo pa poleg tega obtežujejo še odpadki, ki so posledica nepravilne prehrane in življenjskega sloga, kot so premalo gibanja na soncu, da bi proizvedli dovolj D vitamina, onesnaženega okolja in psihološkega stresa. V nekaterih primerih so ti simptomi zelo resni.

Okolje je tudi razlog, da se izpuščaji pojavijo istočasno pri otrocih, ki živijo v istih življenjskih okoliščinah (družina). Otroci, ki živijo v mirnem in zdravem okolju, ki se veliko gibljejo in uživajo zdravo hrano, so sposobni odpadke presnove odstraniti sproti in izpuščajev ne razvijejo.

Čeprav imajo zdravi otroci redne stike z otroci, ki imajo norice, jih ne bodo dobili, če živijo v mirnem okolju in imajo zdrav življenjski slog (kar dokazujejo tudi neuspešne zabave, ki jih starši prirejajo, da bi se otroci nalezli noric pred dopusti, t.i. »pox parties«, op. prev.).

Če pogledamo nazaj v leto 1700, so bili takrat kožni izpuščaji zelo pogosti. To je motiviralo Jennerja, da je ustvaril cepivo proti črnim kozam (ki je bilo popolnoma neučinkovito). Ljudje so se v tistem obdobju soočali z vojnami, poplavami, potresi, izbruhi vulkanov, ki so povzročili, da je bilo sonce zastrto več mesecev….. Vse to je povzročilo stradanje množice ljudi, pomanjkanje tvorbe vitamina D, železa in kalija, kar je povzročilo tudi kožne izpuščaje. Če temu dodamo še stres in zastrupitve, potem postane jasno, zakaj so bili takrat izpuščaji pri otrocih nekaj povsem običajnega.

Naš očiščevalni in regenerativni sistem (za obnovo) telesa neprenehoma čisti in popravlja naša tkiva. To je eden od glavnih bioloških programov, ki ga imamo in mikroorganizmi, kot so bakterije in glive, so v ta proces aktivno vključeni. Te mikroorganizme sicer najdemo pri bolnikih, vendar pa niso razlog za obolenje, tako kot tudi gasilci niso razlog, da je zagorelo, ker smo jih našli na mestu požara. Dokaz so neuspeli Kochovi postulati.

Javno zdravje se bo izboljšalo takrat, ko se bo izboljšala kakovost življenja. Naše zdravje je odvisno od kakovosti življenjskega sloga in okolja. Dejstvo, da verjamemo v viruse in okužbo, nam ne dovoljuje, da bi spregledali prave vzroke za simptome, ki jih imamo. Zaradi tega nismo sposobni prepoznati, kateri dejavniki nas psihološko in fizično izčrpavajo, da bi jih lahko iz življenja odstranili.

Na milijarde dolarjev zapravimo za programe množičnega cepljenja, zaradi katerega dobimo enake simptome, ki jih potem le poimenujejo z drugim izrazom. Vzrokov, ki povzročajo te bolezni, pa nikoli ne odstranimo.

Da bi razumeli te simptome, ne glede na to, ali jih imajo le posamezniki ali pa večja skupina ljudi, moramo preveriti, katerim snovem ali psihološkim dejavnikom smo bili izpostavljeni, preden so se pojavili simptomi. Več kot se gibljete na svežem zraku, bolj kot se zdravo prehranjujete, manj kot uživate zdravil, manj bo obremenjen vaš sistem za odstranjevanje. Če sledite dnevnemu ritmu in se pravilno prehranjujete ter imate zdrav življenjski slog, boste opazili, da ste bolj zdravi in da ne zbolite, tudi kadar so ostali ljudje okoli vas bolni. Posvetite se tudi svojemu čustvenemu stanju.

Predlagamo vam, da si preberete nekaj literature o Novi germanski medicini, saj boste tam lahko našli številne psihosomatske dejavnike, ki vplivajo na vaše zdravje.

Povzetek

• Zaključimo torej lahko, da so v preteklosti gobavost, kugo in črne koze imenovali vsako bolezen, vključno z dihalnimi obolenji in tumorji.
• Kasneje se je bolezen zožila v izraz črne koze za bolezni, kjer so se pojavili izpuščaji.
• Po vpeljavi cepljenja proti črnim kozam v Evropi, se je izraz za to bolezen razdelil na več drugih oznak. Podali smo nekaj opisov o boleznih, ki se danes imenujejo ošpice, norice in opičje koze, v realnosti pa je teh oznak še več.
• Pojasnili smo, kako so ustvarili tako imenovane epidemije z vpeljavo skupnega izraza za vse bolezni in združitvijo simptomov, pa tudi kako so se te končale. Vendar ne zaradi preventivnega cepljenja, ampak zaradi ponovne razdelitve skupnega izraza v več različnih bolezni z istimi simptomi in s spreminjanjem diagnostičnih kriterijev.
• Napisali smo tudi nekaj o pomanjkanju pravih znanstvenih dokazov za obstoj virusa črnih koz. Zaradi neobstoja virusa je tudi nemogoče dokazati, da je možen prenos bolezni s človeka na človeka (nalezljivost). Enako lahko trdimo tudi za diagnosticiranje virusov in trditev glede uspešnosti cepljenja.
• Govorili smo tudi o fotografijah, ki se uporabljajo z namenom, da bi spodbujali cepljenje in da bi prekrili resnične vzroke kožnih poškodb.

Povezana literatura (del 1, 2, 3)

• Ena od publikacij, kjer opisujejo pomanjkanje slikovnih dokazov bolezni imenovane kuga https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2017/08/18/542435991/those-iconic-images-of-the-plague-thats-not-the-plague
• Knjiga o črnih kozah iz zgodnjih let 16. stoletja “Een Booek van den Pocken” https://archive.org/details/2286079R.nlm.nih.gov/page/n11/mode/2up
• Viroliegy: Was smallpox really eradicated https://viroliegy.com/2022/01/05/was-smallpox-really-eradicated/ 
• Viroliegy: Diagnosis Smallpox? https://viroliegy.com/2022/05/29/diagnosis-smallpox/
• The Air of History (Part IV): Great Muslim Physicians Al Rhazes. Rachel Hajar, M.D. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3752886/
• Al Raz’s book on smallpox and measles. Kaadan A.N. (Institute for the History of the Arab Science Allepo, Syria) https://www.qscience.com/docserver/fulltext/qmj/2000/2/qmj.2000.2.7.pdf?expires=1659118173&id=id&accname=guest&checksum=364D4254A66E10C59B54D855EF3F3A1D
• Smallpox and measles: historical aspects and clinical differentiation – Infectious Disease Clinics of North America https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15081506/
• Smallpox and its eradication (1988 ) https://apps.who.int/iris/handle/10665/39485
• Smallpox and the evolution of ideas on acute (viral) infections. – Medical History 1979. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1082396/
• Did William Heberden Distinguish Chickenpox From Smallpox in 1767? https://viroliegy.com/2022/01/03/did-william-heberden-distinguish-chickenpox-from-smallpox-in-1767/ 
• William Heberden on chickenpox in Medical Transactions 1767. https://archive.org/details/b24976957_0001
• Mild smallpox in the Sudan – The British Medical Journal 1923. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2304222/
• The Differential Diagnosis Of Small-Pox And Chicken-Pox J. H. Garrett and Alex. Theodore Brand – The British Medical Journal 1923. https://www.jstor.org/stable/20424170?read-now=1
• The Diagnosis Of Small-Pox And Chicken-Pox: A Contrast 1923. The British Medical Journal. https://www.jstor.org/stable/20435044?read-now=1
• William Osler and a patient with a severe case of chickenpox http://www.doctorsreview.com/history/thinking-outside-pox/ (če vam stran uspe odpreti. Nasvet: poskusite z »time machine«)
• Viroliegy: Monkeybuisness https://viroliegy.com/2022/05/24/monkey-business/
• A POX-LIKE DISEASE IN CYNOMOLGUS MONKEYS – PREBEN VON MAGNUS ET AL. https://t.me/ekaterinasugak/198  
• HUMAN INFECTION CAUSED BY MONKEYPOX VIRUS – in Basankusu Territory, Democratic Republic of the Congo* – D. LADNYJ et al. https://t.me/ekaterinasugak/199
• Prvi vir, ki je nastal novembra 2020, kjer zatrjujejo, da povečane bezgavke niso vedno prisotne pri bolezni opičjih koz https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&url=https://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/monkeypox.pdf&ved=2ahUKEwjbisbW55b1AhWMVs0KHWnpCIEQFnoECA8QAQ&usg=AOvVaw2PW5tjGW6hoy4kjQRZpktS
• Drugii vir, ki je nastal leta 2018, kjer zatrjujejo, da povečane bezgavke ponavadi niso prisotne pri bolezni črnih koz, zato lahko zaključimo, da so bezgavke včasih bile povečane pri tej bolezni: https://www.vdh.virginia.gov/epidemiology/epidemiology-fact-sheets/monkeypox/
• Comparative pathology of smallpox and monkeypox in humans and macaques. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3498598/
• Lymphadenopathy in chickenpox https://infect-dis-journal.ru/ru/jarticles_infection/337.html?SSr=270134629821ffffffff27c__07e5031c151b22-51e
• Vaccinia and Variola: A Study of Their Life-History – John Buist, 1787 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5285093/
• The final refutal of virology https://rumble.com/vhlewv-29552575.html
• The isolation and cultivation of variola virus on the chorio-allantois of chick embryos https://doi.org/10.1002/path.1700590120
• Prva objava, kjer so objavili sekvenciran genom domnevnega virusa črnih koz. Nucleotide sequence analysis of variola virus HindIII M, L, I genome fragments S N Shchelkunov et al. Virus Res. 1993 Jan. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8383392/
• WHO response to Stefan Lanka’s request for pictures of smallpox virus taken on a sample of a sick patient. https://www.ekaterinasugak.com/images/kate01/Otvet_WHO_-_fotografia_virusa_naturalnoy_ospy.pdf
• Publikaciji, na katere se je pri odgovoru skliceval SZO 1. THE USE OF THE ELECTRON MICROSCOPE IN DIAGNOSIS OF VARIOLA, VACCINIA, AND VARICELLA. NAGLER AND GEOFFREY RAKE 1947 https://journals.asm.org/doi/pdf/10.1128/jb.55.1.45-51.1948 2. Smallpox diagnosis with special reference to electron microscopy. C. E. Van Rooyen et al. 1948 https://www.jstor.org/stable/41979862?searchText=Smallpox%20diagnosis%20with%20special%20reference%20to%20electron%20microscopy%20C%20E%20VAN%20ROOYEN&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DSmallpox%2Bdiagnosis%2Bwith%2Bspecial%2Breference%2Bto%2Belectron%2Bmicroscopy%2BC%2BE%2BVAN%2BROOYEN%26so%3Drel&ab_segments=0%2FSYC-6451%2Ftest&refreqid=fastly-default%3A403da56cbf44a049181ef7ad672de0b2
• 10.000 EUR za dokaz o obstoju virusa, ki povzroča črne koze in Vaccinia virus https://www.ekaterinasugak.com/images/kate01/10_000_for_the_evidence_of_the_existence_of_the_smallpox_virus.pdf v objavi je naveden naslednji naslov: Dr. Stefan Lanka, Ludwig-Pfau Strasse 1b, D-70176 Stuttgart
• 1,500.000 EUR za dokaz o obstoju virusa, ki bi povzročil Covid-19 (SARS-COV-2 virus) https://samueleckert.net/isolate-truth-fund/
• stran o novi germanski medicini (https://learninggnm.com/home.html,
• stran o novi germanski medicini v slovenščini: https://biologika.si/

• Avtorica: Ekaterina Sugak
• Vir: https://gustirnagusti.wordpress.com/2023/01/16/resnica-o-crnih-kozah in https://www.ekaterinasugak.com/
• Prevod: Irena Z.
• Lektura: Darinka Z.