Baterija, ki že več kot 60 let neprestano proizvaja energijo
Nacionalni tehnični muzej Dimitria Leonida iz Rumunije ima čudno vrsto baterije, ki že od leta 1950 neprenehoma proizvaja energijo. To baterijo je sestavil Nicolae Vasilescu-Karpen.
»Priznam, da mi je prav tako težko posodobiti idejo o generatorju prekomernega združevanja, da to ne bi zvenelo smešno, celo če ta predmet obstaja,« pravi Nicolae Diaconescu, inženir in direktor muzeja.
Izuma ni mogoče postaviti v muzeju, ker muzej nima dovolj denarja, da bi kupil varnostni sistem, ki je nujen za takšno izložbo.
Pred pol stoletja je izumitelj gomile dejal, da bo naprava vedno delala in vse kaže, da je imel prav. Karpenov večni motor se trenutno nahaja na varnem v pisarni direktorja.
Naprava se imenuje »termodinamična gomila izenačene temperature« in prvi prototip je narejen v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav naj bi prenehal delovati pred nekaj desetletji, se to ni zgodilo.
Znanstveniki nimajo razlage, kako ta naprava (patentirana je bila leta 1922) deluje. Dejstvo, ki jih še vedno bega, je, kako je človek takšnega znanstvenega statusa, kot ga je imel Vasilescu Karpen, sploh prišel na zamisel, da bi začel graditi nekaj »tako norega.«
Prototip Karpenove naprave je bil narejen leta 1950 in je sestavljen iz dveh serijsko povezanih nosilcev, katera premika majhen galvanometrični motor.
Motor premika rezilo, ki je povezano s stikalom. Z vsako polovično rotacijo rezilo odpira električni krog in ga zapira na začetku drugega polkroga. Čas rotacije rezila je izračunan tako, da imajo gomile dovolj časa, da se napolnijo in ponovno obnovijo svojo polarnost v času, ko je električni krog odprt.
Namen motorja in lopatic je bilo dokazovanje, da gomile pravzaprav regenerirajo električno energijo. Ampak, to ni več potrebno. Trenutna tehnologija namreč omogoča merjenje vseh parametrov in vse jih lahko orišemo na pravilnejši način.
Predstavniki romunskega časopisa ZIUA (Dan) so odšli v muzej na intervju z Nicolaom Diaconescuom.
Iz varnostne police je vzel Karpenovo gomilo in strokovnjakom dovolil merjenje učinka naprave z digitalnim multimetrom. To se je zgodilo 27. 2. 2006 in baterije so pokazale isti 1 volt kot leta 1950. Omenili so še, da »za razliko od lekcij, katere so vas učili v sedmem razredu pri fiziki, ima Karpenova gomila eno od svojih elektrod narejeno iz zlata, drugo iz platine, elektrolit (tekočina, v katero sta elektrodi potopljeni) pa je žveplova kislina visoke čistoče.«
Karpenova naprava bi se lahko povečala in bi tako zbrala več energije, dodaja Diaconescu.
Karpenova gomila je bila razstavljena na več znanstvenih konferencah v Parizu, Bukarešti in Bologni, kjer so njeno konstrukcijo na široko razlagali.
Raziskovalci Univerze v Brašovu i Politehnične univerze v Bukarešti v Romuniji so celo opravili zelo posebne študije o bateriji, a niso prišli do nekega jasnega zaključka.
»Francozi so v sedemdesetih letih pokazali zelo veliko zanimanje za ta patrimoniálen objekt in si ga želeli prilastiti. Naš muzej ga je uspel obdržati. Tako, kot mineva čas, je dejstvo, da baterija ne preneha proizvajati energijo, vse jasnejše i rojeva se legenda o večnem motorju.«
Nekateri znanstveniki pravijo, da naprava dela tako, da transformira toplotno energijo v mehansko delo, vendar se Diaconescu ne strinja s to teorijo.
Drugi znanstveniki, ki so raziskovali Karpenovo teoretično delo, menijo, da gomila kljubuje drugemu zakonu termodinamike (ki se nanaša na transformacijo toplotne energije v mehansko delo) in zato predstavlja večni motor druge stopnje.
Naslednji nasprotujejo temu mnenju, ker je to samo generalizacija in uporaba energije ničelne točke.
Če bi Karpen imel prav in bi princip bil 100 % točen, bi njegova gomila revolucionarno spremenila vse teorije v fiziki od spodaj navzgor, s težko predstavljivimi posledicami.
Predvidevamo, da se to ne bo zgodilo zelo kmalu, muzeju pa so še vedno potrebna zasebna finančna sredstva za nabavo nujne varnostne opreme za varovanje razstavljanja naprave.
- Vir: ZvezdaneStaze.com
- Prevod: Mirica L.
