Zbogom, virologija! (strokovna verzija)

Povzetek:

Virologija (veda o virusih) je sicer »izumila« model virusa, še vedno pa ji ni uspelo izpolniti svojih lastnih zahtev. Čeprav trdijo, da virusi prenašajo bolezni (okužbo) med gostitelji (ljudmi), nimajo znanstvenega dokaza za te trditve. Ena od največjih napak virologije je, da ni možno pridobiti kakršnikoli virusnih delcev neposredno iz organizmov, za katere pravijo, da imajo “virusne” bolezni. Da bi prikrili to stanje, so se virologi zatekli k ustvarjanju lastnih psevdoznanstvenih metod, ter le zase uspeli spremeniti dolgoletne zahteve za znanstveno metodo. Uspelo jim je spremeniti tudi pomen besed z namenom, da bi podprli svoje znanstvene prakse. Na primer, »izolirani virus« ne zahteva več fizičnega obstoja virusnih delcev za dodelitev statusa “izoliran”.

Virusni delec mora izpolnjevati določene fizikalne in biološke lastnosti. Poleg tega mora biti znotrajcelični parazit, sposoben razmnoževanja in zmožen povzročiti bolezen pri gostitelju (človeku). Vendar »virusi«, kot je SARS-CoV-2, niso nič drugega kot navidezni konstrukti, ki obstajajo le v domišljiji in računalniških simulacijah. Po tej paradigmi primeri izmišljenih bolezni, kot je npr kovid, niso nič drugega kot odkrivanje izbranih genetskih zaporedij in proteinov, ki naj bi bili »virusni«. V tej zanki krožnega razmišljanja obstoj virusa ni potreben, zato je mogoče celotno »pandemijo« zgraditi na digitalnih stvaritvah in lažno vzdrževati z molekularnimi reakcijami »in vitro« (»v epruveti«).

Ta objava vključuje tri dele.

Prvi del prikazuje nekaj zgodovine virologije in napake virologov pri sledenju znanstveni metodi. Številne in daljnosežne trditve virologov se lahko izkažejo za napačne zaradi:

• pomanjkanje neposrednih dokazov in
• razveljavitve posrednih “dokazov” zaradi nenadzorovane narave poskusov.

Navedeni primeri zajemajo vse glavne vidike goljufije virologov, vključno z domnevno izolacijo, citopatskimi učinki, genomiko, protitelesi in študijami bolezni na živalih.

Drugi del preučuje goljufijo, uporabljeno za širjenje »pandemije« kovida. Razčlenitev metodologije, na katero so se oprli prvotni izumitelji (Fan Wu et al.), prikazuje, kako je bil izmišljeni SARS-CoV-2 “ustvarjen” z neznanstvenimi metodami in jezikovnimi spretnostmi. Gre za del dolgotrajne prevare, ki trdi, da virusi obstajajo, na način, da domnevne nove viruse primerjajo s prejšnjimi predlogami »virusov«.

Če uporabimo SARS-CoV-2 kot primer, nam sled za genskim zaporedjem »koronavirusa« (ki sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja) razkrije, da za nobeno od teh genetskih zaporedij nikoli ni bilo dokazano, da izvira iz notranjosti katerega koli virusnega delca. Zato so filogenetska drevesa virusov fantazije. Napačna uporaba PCR (verižne reakcije s polimerazo) nam je širila vidik virološke goljufije in tako ustvarila ‘primere okuženih’ za vzdrževanje iluzije pandemije.

V tretjem delu analiziramo, kako nekateri ključni udeleženci, »zdravstvene« institucije in glavni mediji vzdržujejo iluzijo o virusu, s tem da nadzorujejo informacije in ponavljajo neresnične trditve virologije. Po naključju se je goljufija o virusih zdaj znašla v središču goljufije s kovidom. Od tu naprej pa ga lahko kritično ocenijo tisti znanstveniki, ki se direktno z virologijo ne ukvarjajo, ukvarjajo pa se z znanstveno metodo. Psevdoznanstvena paradigma, ki jo je virologija zgradila okoli sebe, se lahko končno razgradi in poslovi.

Namen tega prispevka je ovreči različne trditve, da patogeni virusi obstajajo in povzročajo bolezni. SARS-CoV-2 je uporabljen kot glavni primer, vendar načela veljajo za vse domnevne viruse. Sledi obravnava virološke, pogosto skrivnostne literature, seveda pod le njej lastnimi pogoji, zato je ta del nekoliko težko razumeti. Vendar upamo, da bo ta prispevek zadovoljil bralce, ki iščejo bolj tehnično razumevanje hipoteze o virusu, saj skušamo razkriti same temelje »domnevne« pandemije in goljufivih zdravstvenih praks. Nevarnost virologije za človeštvo narašča, zato je čas, da se poslovimo od teh uničujočih psevdoznanstvenih praks in se osvobodimo nepotrebnih strahov.

Celoten strokovni članek, ki obsega 67 strani (v angleškem jeziku) si lahko preberete tukaj.

P.S. Preberite si tudi Uporaba PCR testov za diagnozo COVID-19.

• Avtor članka: Dr. Mark Bailey
• Vir: https://drsambailey.com/a-farewell-to-virology-expert-edition/
• Prevod: Irena Z. in Jerneja Tomšič