Telegonija – fenomen prvega partnerja
Kaj je to telegonija? Telegonijo je slučajno odkril Lord Morton pred več kot 150 leti, ko je poskušal križati rodovniško angleško kobilo z žrebcem zebre z namenom, da dobi rod najbolj zdržljivih konj. Poskus zaradi razlike med vrstama ni obrodil sadov, kar pomeni, da ni prišlo do oploditve. Kasneje je isto čistokrvno kobilo paril s čistokrvnim angleškim žrebcem in izlegel se je žrebiček z zebrinimi progami.
Kasneje so ta fenomen opazili tudi pri psih. Če se je čistokrvna psica prvič parila z mešancem, ne glede na to, kolikokrat so jo kasneje parili s čistokrvnimi psi, ni mogla roditi čistokrvnega psa. Enako so ugotovili tudi pri golobih – če golobico prvi pari mešanec, nikoli ne more roditi čistokrvnega goloba, ne glede na to, da se kasneje pari s čistokrvnimi golobjimi samci.
Pri telegoniji ne gre le za živali, gre tudi za ljudi. Če devico razdeviči črnec, kasneje, ko je noseča z belcem, lahko rodi temnopoltega otroka. A to je jasno vidno in izraženo dejstvo. Le koliko, je še takšnih, ki niso tako očitna in jasno izražena?
Enega najbolj obširnih in podrobnih zapisov o telegoniji v slovenskem jeziku si lahko prebereš v knjigi Vladimirja Megreja: Obredi ljubezni – Nova civilizacija 2. del. V tej knjigi s pomočjo puščavnice iz Sibirske Tajge Anastasije opisuje pomen poročnih ritualov pri prednikih, ki so se imenovali Vedrusi. Prav tako poudarja pomen resnične ljubezni med partnerjema in kako lahko »očistita« svoji energiji pred spočetjem potomca.
Ob tem se lahko vprašamo ali ima ženska nedolžnost, ne samo moralni, temveč tudi genski pomen? Ali so genski zapisi žensk, ki so imele veliko spolnih partnerjev nečisti? Ali imajo vpliv na genski zapis vpliv tudi predhodne spolne partnerice moških? Na koncu se porodi čisto logično vprašanje – čigavega otroka pravzaprav vzgajamo?
Po teoriji telegonije je tako, da čeprav je ženska prišla v zakon kot devica, a ljubi drugega, ne pa moža, rodi otroka, ki ima značilnosti osebe, ki jo ljubi, in ne moža. S fizikalnega stališča lahko razložimo, da spolni odnos ne predstavlja samo »mesene« združitve oz. izmenjavo genov, temveč gre za zelo močno koncentracijo energije. Menijo celo, da ima ta energija večji pomeni, kot sam genski zapis.
Telegonija je bila zelo dobro poznana do 19. stoletja, nato pa se je nanjo nenadoma pozabilo. S knjigami puščavnice Anastasije in starodavnim znanjem Vedrusov pa se je znova povečalo zanimanje zanjo. Vse je energija in vredno je razmisliti tudi o tem – kdaj, kje in komu dajemo svojo (spolno) energijo.
